Dolgo časa sem si mislil, da je moj vid tako dober, kot je sploh lahko. Nikoli namreč nisem imel nobenih težav z vidom, ter sem bil prav tako prepričan, da se to ne bo spremenilo. Tudi drugih zdravstvenih težav nisem skoraj nikoli imel, tako da sem se samega sebe jemal kot nekoga, ki je precej zdrav. Ampak to z mojim vidom na žalost ni bilo tako res, oziroma se mi je ta začel slabšati. To sem prvič opazil nekaj časa nazaj, ko so mi oddaljene reči začele povzročati težave. Na primer, najbolj sem to opazil pri vožnji. Ko sem pogledal kakšne tiste oddaljene prometne znake in smerokaze, so mi bili kar nekoliko megleni. Zaradi tega sem postajal precej zaskrbljen, saj se mi to niti ni več zdelo tako varno. Po drugi strani pa me je tudi skrbelo, da bom moral dobiti kakšna očala, kajti tega si res nisem želel.
Zaradi tega, ker sem videl da nekaj ni v redu, pa sem se le odpravil do okulista, na test vida. Tam pa me je dočakala tista slaba novica, da imam res nekoliko poslabšano dioptrijo, ter sem moral pridobiti očala. Takrat priznam, da sem bil čisto potrt. Bil sem namreč prepričan, da se ne bom moral navaditi na nošnjo očal, saj so me prej že samo tista sončna očala precej motila. Vse pa na srečo ni bilo tako črno, kajti po drugi strani sem bil vesel, da bom lahko končno spet normalno videl, pa čeprav skozi očala ali leče.
Ko pa sem nato pridobil svoja očala, sem na začetku imel nekaj težav, saj so me precej motila. Na srečo pa se je to relativno hitro spremenilo, kajti prej kot sem vedel, sem se na nošnjo očal že privadil. Ta me tako od tedaj naprej niso niti malo več motila. Ko pa sem se udejstvoval kakšnega športa, pa sem lahko nosil leče.