Celo otroštvo sem se ukvarjala s tekom in lahko rečem, da je tek bil pri odraščanju pri meni ključnega pomena. Tako sem se prepustila teku vsak dan. Najraje sem imela tek na dolge proge. Začela sem uživati šele potem, ko sem pretekla kakšni kilometer, takrat se je moje telo sprostilo. Ko sem odrasla sem na tek zaradi različnih življenjskih dogotkov pozabila. Tako se je to poznalo na mojem zdravju. En dan pa sem videla majice v izložbi športne trgovine in moji spomini so se vrnili. Dobila sem spet ta občutek, kako lepo je bilo takrat, ko sem obula tekaške čevlje in oblekla majice za tek.
Odločila sem se, da grem v trgovino pogledat majice in si tako tudi eno kupila. Takrat sem si jo kupila bolj zato, da sem samo sebe potolažila. No, to pa je bil dan, ko sem naredila premik. Kajti začela sem ponovno teči. Po enem mesecu teka, sem postala drug človek. Postala sem spet to, kar sem pri sebi pogrešala. To veselje, zadovoljstvo, sproščenost in smeh. Vse to se mi je povrnilo in to samo zaradi ene majice v izložbi. Kako hitro lahko človek stvari spremeni, če le hoče. Pri meni je sedaj tako, da se dobro zavedam, kaj mi pomeni tek in da sedaj vem, da teka ne bom nikoli več pozabila.
Sedaj tečem vsak dan in premagujem vedno več kilometrov, pa ne zato, ker bi mogla, zato ker mi je lepo. Prve majice, ki sem jo tisti dan kupila pa ne bom nikoli pozabila in še danes jo najraje oblečem, čeprav mi je sedaj malo velika, ker sem po vsem tem shujšala. Seveda je to razumljivo, kajti prej nisem tekla več kot 10 let in moje telo je pridobilo kar nekaj kilogramov. Sedaj pa je čas, da ponovno obudim svoje sanje, ker tek so moje sanje in vedno bodo.