Kot otrok se spomnim, da smo doma vedno gledali kakšno boksarsko tekmo, saj je bil moj oče zelo velik navdušenec boksa. Tako pa se je ta navdušenost nato prenesla tudi name, kjer mi je boks postal zelo všeč, saj sem odraščal s tem, da sem ga skupaj z očetom zelo rad gledal.
Tako pa sem pri šestnajstih letih tudi sam začel boks jemati bolj resno, kjer sem se vpisal v klub in ga začel trenirati. Takrat pa sem se naučil ogromno, saj mi je boks dal zelo veliko discipline, kar pa mi je prišlo prav tudi v drugih aspektih življenja, saj me je boks naučil ogromno spoštovanja do ljudi, kot so bili moj trener in pa ostali, ki so bili v klubu.
Tako pa sem zelo rad treniral boks, ter sem vedno komaj čakal treninge, katere sem imel dva do trikrat na teden. Sami treningi pa so bili fizično zelo naporni. To pa je razumljivo, saj je boks kondicijsko in pa fizično, najtežji šport, kar jih obstaja, kar pa je nekoliko samoumevno.
Prvo tekmo pa sem imel pri osemnajstih letih, katera pa je bila zame kar strašna, saj sem bil takrat zelo živčen in sem imel zelo veliko adrenalina. Svojo prvo tekmo pa sem zmagal in to kar prepričljivo, kar pa je bila posledica mojih napornih treningov, ki sem jih opravljal ob pripravi na to tekmo. Po temu pa sem v naslednjih letih imel še nekaj tekem, vendar sem moral nato počasi končati s treningi, zaradi tega, ker sem se odpravljal na faks, kar pa je zahtevalo zelo veliko mojega časa.
Tako pa je boks še vedno ostal moja velika strast in sem se kljub temu, da sem končal, še vedno na vsake toliko časa odpravil na treninge, kjer sem imel tudi razne sparinge, vendar ker nisem zadosti treniral, ni bilo več varno, da bi se odpravljal na tekme.