Danes mezoterapija velja za eno najbolj priljubljenih lepotnih in dopolnilnih terapevtskih metod. Njene korenine pa segajo več desetletij nazaj v preteklost. Čeprav jo mnogi povezujejo s sodobnimi lepotnimi trendi, je metoda v resnici znana že od sredine 20. stoletja.
Njen začetnik je francoski zdravnik, ki jo je razvil leta 1952. Zgodba z imenom mezoterapija razširila po vsej Stari celini in kasneje tudi drugod po svetu. Sprva je bila uporabljena predvsem za zdravljenje bolečin, športnih poškodb, vnetij in motenj prekrvavitve. Šele kasneje je postala priljubljena tudi v lepotni medicini. Danes jo pogosto povezujemo z izboljšanjem videza kože, zmanjševanjem gub in odpravljanjem celulita. V lepotne namene se v kožo vbrizgavajo vitamini, minerali, aminokisline in druge aktivne snovi, prilagojene posameznikovim potrebam. Kljub razširjenosti metode pa zdravniki opozarjajo, da mora to terapijo izvajati ustrezno usposobljen zdravstveni strokovnjak. Gre namreč za invaziven postopek, pri katerem sta pomembni pravilna tehnika, higiena in izbira primernih učinkovin.
Le tako je mogoče zagotoviti varnost in učinkovitost terapije. Danes, več kot 70 let po njenem nastanku, mezoterapija ostaja aktualna in priljubljena metoda. Njena dolgoletna prisotnost na področju medicine in estetike dokazuje, da gre za terapevtski pristop z jasno zgodovinsko podlago, ki še vedno razvija nove možnosti uporabe.