pohodništvo | Odprta Slovenija

Število držav, ki ponujajo kanjoning se vsako leto povečuje

Kanjoning 4. aprila, 2025

Naša skupinica prijateljev, ki šteje dvanajst avantur želenih človeških duš, je do zdaj vsakoletno jadranje med otočki letos zamenjala za nekaj malo bol adrenalinskega.

Število držav, ki ponujajo kanjoning se vsako leto povečuje

V sedmih letih jadranja smo po dolgem in počez prekrižarili že vse možne morske poti in obiskali vse skrite zalive in nedostopne plaže našega morja. Tako bomo letošnji eno tedenski dopust preživeli v naših gorah in izvajali razne adrenalinske športe, od spuščanja s hribov po žici imenovanega zip line, do spuščanja po gorskih rekah ali soteskanje po slovensko oziroma kanjoning. Ne bo manjkalo niti kolesarjenje in pohodništvo. Vsakodnevne adrenalinske aktivnosti bomo prilagajali trenutnim vremenskim razmeram.

Prvič letos bomo preizkusili kanjoning. Fizično smo dobro pripravljeni, tako, da nam plavanje, drsenje in skakanje po gorskih tolmunih ne bo delalo težav. Tudi plezanje po slapovih bo zanimava preizkušnja. Hišica je najeta, večer pred prvim adrenalinskim doživetjem naredimo plan. Vreme nam ne bo delalo težav, lepo sončno in toplo bo sigurno še naslednjih deset dni. Da se malo ogrejemo smo za prvi dan izbrali kolesarjenje, da malo utrdimo mišice, saj bo naslednji dan po kolesarjenju na vrsti kanjoning. Med kolesarsko turo bomo rezervirali termin za kanjoning. Polni adrenalina in malo utrujeni od kolesa popadamo v postelje. Potrebno opremo dobimo pri izvajalcu soteskanja. Oblačimo neoprensko obleko in čevlje, čelade pripnemo na nahrbtnike in se odpravimo proti bližnjim koritom naše prelepe gorske reke. Pred startom na glavo poveznemo še čelado in hop, prvi član naše odprave je že izginil za našega vidnega polja. Samo krik radosti se je zaslišal in pa vrisk veselja, ko je priletel v velik tolmun dobrih dvajset metrov pod nami. Dogodivščina je minila brez zapletov in poškodb.

Utrujeni in nasmejani na terasi hiše brskamo po slikah na fotoaparatu. Neverjetni prizori, ki smo jih ujeli v objektiv bodo lep spomin na adrenalinski kanjoning. Naslednji dan je dan za počitek, samo rahli sprehodi po okoliških travnikih, da naberemo moči za naprej.

Na poti na hrib se je našla ročna svetilka, ki je bila verjetno izgubljena

Ročna svetilka 16. marca, 2022

Ko sem bila na hribih prejšnji konec tedna sem opazila, da je malce proč od poti na tleh ročna svetilka, ki lahko, da jo je kdo pozabil ali izgubil. Odšla sem ponjo in preverila, ali dela. Svetloba se je zasvetila tako, da jo je zagotovo neko izgubil. Pospravila sem jo v nahrbtnik in odšla naprej po poti.

Srečala sem kar nekaj mimoidočih in vse sem povprašala, ali je ročna svetilka morda njihova, ampak žal ni bil od nikogar. Prispela sem že na vrh hriba in žal se lastnik, ki mu manjka ročna svetilka, ni pojavil. Usedla sem za mizo koče, ki je bila postavljena na vrhu hriba, ter si naročila čaj in jabolčni zavitek. Oboje je bilo več kot zasluženo. Po tem, ko sem bila nekaj časa tam, sem se spomnila, da bi bilo vseeno dobro, da ugotovim, čigava je ročna svetilka, ki sem jo našla na poti. Ampak nekako mi ni bilo do tega, da bi vse goste povprašala o tem. Tako sem se odpravila v kočo ter povprašala, ali morda, kaj vedo, kaj je najbolje narediti v takšnem primeru. Prijazna gospodična mi je povedala, da lahko pustim svetilko pri njih ali pa povprašam s skupini na Facebook, ki je od njih in se objavljajo tudi najdeni predmeti.

Odločila sem se, da bo verjetno najboljša odločitev, da se ročna svetilka, fotografirala in jo objavim v tej skupini, ter napišem, da je predana osebju koče. In točno to sem naredila. Če pomislim je bila to res dobra odločitev, ki mene popolnoma izključuje od nadaljnjega ukvarjanja s tem, ali se bo lastnik našel ali ne. Če bo želel ponovno imeti svetilko bo sicer moral ponovno na vrh hriba, ampak saj je sam kriv ali kriva, da tako neodgovorno ravna s svojo opremo. Končno je ročna svetilka, tam, kjer je najbolj primerno mesto glede na situacijo in jaz se lahko v miru vrnem domov.